Ob vse večji naravovarstvenji zavesti in pomenu trajnostnega načina življenja v sobivanju z naravo vse večji pomen dobiva monitoring, saj z njegovo pomočjo dobimo potrebne podatke v stanju v naravi. Tako lahko ustrezno in pravočasno ukrepamo v primeru izginjanja različnih vrst in habitatov, prav tako pa lahko naše dejavnosti trajnostno usmerjamo.

Znanost se v zadnjem času usmerja pretežno na dokaj ozka področja delovanja, na primer raziskovanje le ene ali nekaj vrst oziroma izbrane skupine živih organizmov, enako selektivno je usmerjeno raziskovanje habitatov. Prav tako je monitoring običajno usmerjen na točno določeno vrsto ali manjšo skupino organizmov oz. Se izvajajo monitoringi posameznih naravnih habitatov. Zato se pojavlja manjko celovitega pristopa raziskovanja celotne biodiverzitete in monitoringa celotne krajine, ki bi nam ponudili generalen pregled biosfere, iz katerega bi potem izhajala posamezna specializirana področja raziskovanja in specializirani monitoringi posameznih vrst in habitatov.

Ideja celovitem načinu monitoringa živalskih vrst se je porodila ob mojih vsakodnevnih opazovanjih, saj so me vedno zanimale prav vse vrste, ki sem jih opazil ob poti. Seveda je pri popisu vseh vrst na določenem območju nemogoče iti v podrobnosti vsake vrste, prepoznati vse živalske vrste (še posebej pri mnogih skupinah žuželk) ali šteti vse osebke vseh vrst. Tak način popisa je možen le z vzorčenjem po posameznih manjših kvadrantih, kar je tipična metoda popisa žuželk predvsem na travnikih. Zato je najbolje pripraviti izbor vrst iz vseh skupin, ki jih je najlažje prepoznati v naravi in opaziti ob poti, težje določljive živali med njimi pa prepoznavati po skupinah. Gre za prepoznavanje z opazovanjem ali s pomočjo njihovega oglašanja, brez da bi vrste lovili in jih natančno prepoznavali po vseh telesnih znakih. Ker je prav tako težko izvedljivo šteti osebek vseh vrst, je najbolje zasnovati nekaj osnovnih nivojev številčnosti in jih pripisati posameznim vrstam oz. skupinam.

Osnoval sem seznam vrst in skupin, ki jih prepoznavam na terenu in ga objavljam tudi na povezavi spodaj na dnu strani. Trenutno je seznam osredotočen na kopenske živalske vrste, saj trenutno svojih popisov še nisem razširil v podvodna okolja. Vretenčarje je večinoma možno dokaj hitro prepoznavati po vrstah, še posebej tiste lažje opazne (večina ptic, dvoživk in plazilcev, večji sesalci). Izjema so nekatere manjše vrste sesalcev (glodavci, žužkojedi – miši, rovke, ipd.), ki že tako živijo nam skrito. Pri žuželkah je vrstno prepoznavanje najlažje pri dnevnih metuljih (z izjemo modrinov) in kačjih pastirjih, pri ostalih skupinah pa se hitro laično prepoznavanje ustavi na različnih nivojih skupin (nekatere lahko hitro prepoznamo do nivoja rodu, pri drugih so težave še z uvrščanjem v družine in jih lahko hitro uvrstimo zgolj v nek red) z izjemo nekaj lažje prepoznavnih ali izstopajočih vrst. Enako velja za ostale kopenske nevretenčarje, najbolj številni med njimi so pajkovci. Tudi pri nekaterih vretenčarjih ter metuljih in kačjih pastirjih so lahko določene zelo podobne vrste, še posebej istega rodu. V teh primerih se pogosto ne posvečam ločevanje posameznih vrst, ampak zgolj rodu ali pa zapišem manjše skupinice zelo podobnih vrst (npr. vrsta1/vrsta2).

Primer seznama vrst in skupin – naključen izsek iz tabele zapiskov s terena Dobrava in Jovsi 2022, objavljene spodaj (zato si zaporedne številke ne sledijo po vrsti)

Pomembno je da poleg slovenskih imen vedno dopisujemo še latinska, saj ima ena vrsta lahko več imen ali pa vrč vrst nosi enako slovensko ime. Pri tem si lahko pomagamo z različnimi programi, ki omogočajo avtomatski pripis informacij – na primer avtomatski prepis latinskih imen in seznama vrst na podlagi ujemanja slovenskih imen.

Primer seznama vrst in skupin – dodajanj latinskih imen

Pri določevanju številčnosti sem osnoval tri osnovne nivoje številčnosti: posamično, več osebkov in številčno. Posamično pomeni da se pojavljajo le posamezni osebki, razpršeni po celotnem obravnavanem območju in niso številčni. Več osebkov pomeni da je vrsta zastopana v večjem številu, a razpršeno po celotnem območju, ali pa se pojavljajo posamezne manjše skupine več osebkov. Številčno pomeni da je vrsta/skupina po celotnem območju zastopana v velikem številu, opazujemo ali slišimo jo lahko ves dan na različnih lokacijah, ali pa se združuje v večje, številčne skupine. Nekatere živali se pojavljajo množično (na primer kobilice), zato sem osnoval še skupino pogojno številčno. To pomeni da so te vrste ali skupine v primerjavi z ostalimi že številčne, a se še ne pojavljajo množično, kar je njihova značilnost. Šele takrat pa jim pripišemo da so številčne. Nekatere živali, na primer nekatere kače in večje sesalce, ki jim je enostavno določiti število osebkov, izjemoma štejem tudi po številu osebkov.

Primer terenskih rezultatov – pripis številčnosti vrstam

Poleg številčnosti sem osnoval tudi točkovanje vrst in skupin po več kriterijih. Vrstam in skupinam sem pripisal različno vrednost glede na njihovo razširjenost, pogostost in karizmatičnost. Praviloma so redkejše vrste vredne več točk, tiste najpogostejše pa večinoma le po eno ali dve. Da bi bil monitoring laikom bolj zanimiv in privlačen sem povečal vrednost tudi določenim karizmatičnim, impozantnim in simbolnim vrstam v naravi. To zmanjša strokovnost ocene stanja območja ali habitata, vendar laike na ta način bolj pritegne, zato je namen pridobiti več interesentov in njihova motivacija ter s tem kvalitetnejše opravljeno delo. Različno se točkuje tudi številčnost vrst, tako se številčnejšim vrstam pripišejo dodatne točke. Tako na koncu za posamezno območje za določen dan dobimo tri različne vrednosti števila točk – 1. število vrst, 2. seštevek točk vseh vrst in 3. seštevek točk vseh vrst s pripisom številčnosti.

Primer terenskih rezultatov – pripis točkovanja vrst in številčnosti

Nivojem številčnosti sem pripisal naslednje dodatne vrednosti točk:

• posamično (pos) – 1 točka
• več osebkov (vo) – 2 točki
• števično (st) – 3 točke
• pogojno številčno (pst) – 2,5 točke

Tak način popisovanja in monitoringa ni primeren za pridobivanje natančnih podatkov o populacijah ene ali večih vrst in skupin, poda pa neko okvirno sliko biodiverzitete izbranega območja in zastopanosti izbranih vrst in skupin na različnih območjih in v različnih habitatih. Če je popis kontinuiran je primeren za prepoznavanje sprememb v primeru da ugotovimo nova pojavljanja izbranih vrst na nekem območju ali pa ugotovimo da se določene vrste več ne pojavljajo in izginjajo. Ker ne gre za strokovno natančno prepoznavanje vseh vrst in je osredotočeno na lažje prepoznavne je primerno vse ljubitelje narave in amaterske raziskovalce s čimer pridobimo precej širši nabor popisovalcev, pridobimo veliko podatkov in pokrijemo veliko območij z možnostjo kontinuiranega monitoringa. Čeprav so rezultati laični, pa so lahko dober indikator sprememb v biodiverziteti in s tem podlaga za strokovno ugotavljanje teh sprememb in predajo najpomembnejših ugotovitev v nadaljnjo obravnavo strokovnjakom. Tak način popisa je tudi fleksibilen in ga lahko prilagodimo tudi posameznim skupinam živali, tako da se osredotočimo na primer le na vrste ptic ali zgolj žuželke na določene območju. Tako je popisovanje zanimivo tudi za tiste, ki bolje poznajo le določeno skupino živali.

Pomembna informacija je tudi vreme in čas terena, zato vsakim zapiskom vedno dodam časovno obdobje, ko je teren potekal, opis vremena v tem času in razpon temeprature zraka v tem času. Pri podatkih o temperaturi si pomagam z bližnjimi vremenskimi postajami.

Natančneje prikazujem svoj monitoring na primeru popisa živalskih vrst Dobrave in Jovsev junija 2022, območja ki se nahaja med Brežicami in Sotlo oz. ob meji s Hrvaško. Jovsi so največje ekstenzivno nižinsko travišče s pozno košnjo v Sloveniji, Dobrava pa eden od dveh največjih ohranjenih sestojev poplavnega gozda v Sloveniji poleg Krakovskega gozda. To pomeni da gre za biodiverzitetno eno najbolj pestrih nižinskih območij v Sloveniji, saj gre za kombinacijo zelo pestrih nižinskih habitatov. Jovsi so pester mozaik ekstenzivnih mokrotnih travnikov, mejic, otočkov grmičevja in posameznih dreves ter manjših stalnih stoječih vodnih površin. Dobrava je poplavni nižinski gozd s pogostimi redkejšimi sestoji na poplavnih tleh in posameznimi močvirnatimi predeli. V okolici Dobrav in Jovsev pa je pester mozaik kulturne krajine gričevja in ravnice ter številna naselja. Zato sta Dobrava in Jovsi zastopana z zelo bogatim in številčnim naborom različnih živalskih vrst. Preglednica s podatki popisa Dobrave in Jovsev je objavljena na spodnji povezavi, iz nje pa izhajajo tudi vsi slikovni primeri med besedilom zgoraj.

Tabela zapaženih živalskih vrst na Dobravi in Jovsih junija 2022

Izbrane fotografije Dobrave in Jovsev

Karta lokacije Dobrave in Jovsev z zarisom poti s terena junija 2022 (vir podlage: digitalni ortofoto, Geodetska uprava Republike Slovenije, november 2021)

Bližnji prikaz Jovsev in zarisane poti s terena junija 2022 (vir podlage: digitalni ortofoto, Geodetska uprava Republike Slovenije, november 2021)

Bližnji prikaz Dobrave in zaris poti s terena junija 2022 (vir podlage: digitalni ortofoto, Geodetska uprava Republike Slovenije, november 2021)

Seznam izbranih živalskih vrst in njihovo točkovanje