S poznavanjem vegetacije in naravnih habitatov lahko predvidevamo katere živalske vrste se bodo na določenem območju pojavljale in kje v kolikor dobro poznamo njihove preference. Zato nam pri načrtovanju katere vrste živali bomo lahko zabeležili na terenu zelo pomaga poznavanje vegetacije in struktura/razporeditev habitatov na določenem območju. Prav tako je pomembno poznavanje fenološkega ciklusa rastlin, da lahko ocenimo v katerem obdobju leta bo živalska pestrost največja.

Prvi pomemben dejavnik je torej v katerem habitatu se pri popisu nahajamo. Mnoge vrste se lahko pojavljajo praktično povsod, oziroma jih lahko opazimo skorajda kjerkoli v mozaični krajini,so t.i. generalisti. Nekatere vrste pa so specialisti in so običajno vezani na točno določen tip habitata ali na točno določene rastlinske vrste. Pri tem moramo razlikovati, da nekatere vrste zgolj preferirajo nek osnovni habitat (npr. gozd, travnik, vodotok, ribnik, grmičevje, ipd.), pravi specialisti pa so lahko specializirani na posamezen tip habitata, znotraj osnovnih skupin habitatov pa lahko razlikujemo veliko število različnih tipov (npr. ekstenziven travnik na karbonatnih tleh z določenimi značilnicami).

DOF krajine z nekaj osnovnimi habitati (vir: digitalni ortofoto, Geodetska uprava Republike Slovenije, januar 2024): območje potoka Vejar ter ribnika Blato in okolica v bližini Trebnjega

V gozdu bomo na primer opazili največ ptičjih vrst, še več pa jih bomo slišali. Opazimo lahko tudi vse ostale skupine, a so tam bolj skrite in manj opazne kot v drugih habitatih. Zato tam z iskanjem lahko odkrijemo precej večjo pestrost kot le s samim opazovanjem. Tudi ptice so lahko skrite, zato je poznavanje njihovega oglašanja pomembno, da lahko dobro popišemo njihovo pestrost. V krošnjah pogosto slišimo pestro oglašanje, zelo težko pa lociramo posamezne ptice tako s pomočjo daljnogleda, kot brez, zato nekaterih na pogled ne moremo določiti, ker jih preprosto ne opazimo. Posamično lahko v gozdu opazimo predvsem na tleh tudi rjave žabe ter urhe v lužah in kolesnicah, močerade pa ob vlažnem ali deževnem vremenu. Največ žuželk bomo v gozdu opazili na sončnih mestih. Tam se običajno rastejo cvetoča zelišča, kjer hrano iščejo nekateri metulji in drugi opraševalci.

Bukov gozd na vznožju Sv. Jošta pri Kranju

Na travnikih in pašnikih so najbolj opazni metulji in drugi opraševalci, pa tudi kobilice. Številčne so tudi ostale žuželke. Podobno je tudi v drugih odprtih habitatih, kot so ekstenzivni travniki in pašniki s posameznih grmičevjem, mejice, skalovja z redko travnato ali grmičasto vegetacijo, ipd. Tam se pojavljajo tudi nekatere ptičje vrste, ki so v gozdu redke in preferirajo te habitate, enako velja za vodne habitate. Ob vodah so številčni tudi kačji pastirji in nekatere žabe. Kačji pastirji so številčnejši ob stoječih in počasi tekočih vodah (ribniki, mlake, obale jezer, reke s počasnim tokom, mrtvice in stranski rokavi). Med žabami je v vodah spomladi med paritvijo prisotnih večina vrst, poleti pa tam ostanejo predvsem zelene žabe. Na sončnih mestih ob poteh različnih habitatov pogosto lahko opazimo kuščarice. Plazilci se po jutranjem sončenju čez dan pogosto skrivajo po kakšnimi kamni. Opaznejše so kuščarice, kače pa so običajno bolj skrite.

Travniki na Kuclju nad Kopčnico in ribnik Mlaka pri Črnomlju

reka Krka

Največjo pestrost bomo lahko opazili v mozaični krajini, kjer je preplet travnikov, mejic, grmišč, posameznih dreves, gozdnih otočkov in ponekod manjših vodotokov, na mokriščih tudi vodnih teles (ribnikov, mlak, ipd.), na Krasu pa tudi suhozidov. Tam ni večjih sklenjenih površin enega habitata. Zato lahko na relativno majhni površini opazimo večino vrst, ki biva v okoliški krajini. Izjema so vrste, ki potrebujejo večje sklenjene površine enega habitata, še posebej to velja za nekatere gozdne živali. Tipičen primer take krajine so gričevja (npr. Goričko, Haloze, Slovenske Gorice, nekatera območja na Dolenjskem, Slovenska Istra) in Kras.

DOF mozaične krajine Krasa (vir: digitalni ortofoto, Geodetska uprava Republike Slovenije, januar 2024): Gorjansko in okolica

DOF mozaične krajine nižine (ravnine) in gričevja (vir: digitalni ortofoto, Geodetska uprava Republike Slovenije, januar 2024): Krajinski park Šturmovci, sotočje Drave in Dravinje ter sosednja bližnja okolica Haloz

DOF mozaične krajine belokranjskega ravnika (vir: digitalni ortofoto, Geodetska uprava Republike Slovenije, januar 2024): Preloka in okolica

V bolj hribovitih krajih je mozaičnost že manjša, prevladujejo predvsem večje gozdne in travniške površine. Med njimi so lahko manjše njive in sadovnjaki, ki pa jih je manj in so manjše kot v gričevjih. Najbolj enovita krajina je po nižinah na ravninah, kjer prevladujejo večje površine njiv in intenzivnih kmetijskih zemljišč, pa tudi v gorskem svetu kjer prevladujejo večje sklenjene površine posameznih habitatov glede na vegetacijske pasove. V gorah je pestrost habitatov marsikje antropogeno povečana zaradi planin in paše. Zato imamo travnate površine tudi pod gozdno mejo, kjer so bili prvotno gozdni habitati. Največja pestrost v nižinah pa je pogosto ob vodotokih in na poplavnih območjih, saj je tam kmetijska raba praviloma bolj ekstenzivna, zato je manj večjih enovitih sklenjenih površin in tudi več gozdnih površin.

DOF hribovite krajine (vir: digitalni ortofoto, Geodetska uprava Republike Slovenije, januar 2024): Polhograjsko hribovje Z od Polhovega Gradca – prevladujejo gozdovi ter travniki in pašniki. Morebitni razpršeni manjši sadovnjaki in njive so neopazni.

DOF ravnine in bolj enovite krajine (vir: digitalni ortofoto, Geodetska uprava Republike Slovenije, januar 2024): Kranjsko-Sorško polje

Največja pestrost različnih gozdnih habitatov je na območjih z zelo raznoliko geološko podlago (večja pestrost različnih gozdnih združb), pa tudi na poplavnih območjih, kjer je v poplavnih gozdovih znotraj gozda mnogo vodnih površin, ponekod pa je tudi poplavno grmičevje.

Krakovski gozd in mrtvica ob Muri

Zelo pomembna razlika v Sloveniji je tudi geografska med celinsko in primorsko Slovenijo. Na Primorskem so zaradi toplejše submediteranske klime prisotne mnoge toploljubne submediteranske vrste, ki jih v notranjosti ni. To še posebej velja za žuželke in plazilce. Pri njih je biotska pestrost precej bistveno večja v tropskem, kot zmernem pasu, enako velja za dvoživke. Zato je pestrost teh skupin večja na Primorskem, saj se poleg submediteranskih vrst (ki jih v celinski notranjosti ni) pojavljajo tudi mnoge celinske vrste. V alpskih habitatih je teh vrst živali praviloma še manj, prevladuje pa pretežno druge vrste, ki so specializirane na gorske habitate, ter manjše število splošno razširjenih vrst. Med pticami je manj vrst v Alpah kot drugod. Med celino in Primorsko ni večjih razlik v pestrosti, so pa lahko različne posamezne vrste.

Fenološki ciklus rastlin oz. fenologija vegetacije je pomemben faktor pri sezonski dinamiki živalske aktivnosti. Na kmetijskih površinah pa tudi način kmetovanja (npr. čas in intenzivnost/pogostost košnje). Najbolj je sezonska sprememba aktivnosti glede na fenologijo in vegetacijo vidna pri žuželkah.

Na travnikih se pestrost običajno hitro viša konec aprila in so maja že vrstno bogati. Običajno je največja pestrost na vrhuncu prve generacije pred prvo košnjo. Takoj po košnji pestrost precej upade, ponovno pa se zviša, ko se vegetacija spet razraste v naslednjih generacij. Ker pa niso vsi travniki košeni naenkrat lahko kadarkoli poleti med njimi najdemo travnike, ki so na vrhuncu druge generacije pred drugo košnjo, kasneje pa tudi tretje pred tretjo košnjo na travnikih, ki so košeni trikrat. Tako so nekateri intenzivnejši travniki na vrhuncu druge generacije že v začetku julija, drugi bolj ekstenzivni pa sredi avgusta. Večkrat košeni travniki imajo nato septembra že polno razraslo tretjo generacijo, na pozneje julija košenih ekstenzivnih travnikih pa je takrat v polnem razrastu druga generacija. Praviloma je vsaka generacija manj bogata z rastlinskimi vrstami kot prejšnja. Zato je tudi vrstna pestrost žuželk manjša. So pa med njimi vrste, ki so številčnejše šele v drugem delu poletja. Nekatere bolj pomladne vrste pa lahko opazujemo večinoma do prve košnje, nato jih ni več videti. Nekateri specialisti, ki so vezani na primer na redke rastline ekstenzivnih travnikov pa so običajno najštevilčnejši na takih travnikih pred prvo košnjo, kasneje pa se tudi pojavljajo, a precej manj številčno, v primeru da se tudi rastline od katerih so odvisne precej številčneje razraščajo v prvi generaciji. Najbolj opazne so te lastnosti pri metuljih. Kobilice, katerih metamorfoza skozi sezono poteka postopoma od larve do odrasle živali, so običajno številčnejše in bolj opazne v drugem delu poletja. Košnja pa na njihovo aktivnost vpliva manj kot pri drugih žuželkah, saj so številčne tudi kmalu po košnji in na vrstno revnejših travnikih in tistih z manj visoko travo.

Primerjava med nepokošenim travnikom (pred prvo klošnjo) desno in pokošenim levo od ceste na Planinskem polju

Intenzivnost kmetovanja na travnikih je pomembna predvsem pri pestrosti žuželk, posledično pa lahko vpliva tudi na pestrost drugih skupin, predvsem pri specialistih ki se s temi žuželkami prehranjujejo. Ekstenzivni suhi ali malo gnojeni travniki so bogati z rastlinskimi vrstami, posledično so bogati tudi z različnimi vrstami žuželk, med njimi tudi opraševalcev. Visoka je tudi pestrost specialistov, ki so vezani ne redke rastlinske vrste, ki na takih travnikih uspevajo. Inzenzivneje gnojeni travniki so revnejši z rastlinskimi vrstami, še posebej redkejšimi, posledično tam najdemo tudi manj specialistov, ker večine rastlinskih vrst, na katere so vezani, tam ni.

Ekstenziven travnik na Vetrniku na Kozjanskem (levo) in intenziven travnik v Pševem pri Kranju

Na mokriščih se vegetacija običajno razraste kasneje kot na travnikih, prav tako se začne konec sezone prej odmirati. Razrast obrežne vegetacije je maja še zelo nizka, razbohoti se šele junija. Vrhunec vegetacije je julija in avgusta, septembra pa zeleni deli že odmirajo, značilni so rjavi odtenki med okoliško še povsem zeleno vegetacijo. Zato je tudi pri nekaterih žuželkah mokrišč, kot so kačji pastirji ožji interval vrhunca sezone julija in avgusta. Največja razlika med številčnostjo kačjih pastirjev in metuljev je maja, ko so metulji zelo številčni, pri kačjih pastirjih pa je še malo odraslih osebkov, številčnejši so junija. To je sicer posledica različnega ciklusa metamorfoze, a je to lahko odvisno tudi od ekoloških zahtev vrst glede na razmere v okolju.

Sezonska dinamika vegetacije mokrišč: pomlad konec aprila na ribniku pri Mirni, izvir Krupe sredi poletja julija in Cerkniško jezero na začetku jeseni konec septembra