Živali v naravi niso aktivne vse istočasno in ves dan ali v enakem delu dneva. Določene vrste so lahko aktivne preko celega dneva, večina pa ima obdobja, v katera skoncentrirajo večino svoje aktivnosti, preostali del dneva pa mirujejo ali počivajo. Najpogosteje lahko pri posameznih vrstah opredelimo pretežno dnevno, nočno ali pa jutranjo in večerno aktivnost.

Tudi vreme pomembno vpliva na aktivnost živali. Ob suhem, toplem in sončnem vremenu je njihova aktivnost drugačna kot ob hladnem, mokrem in vlažnem vremenu. Nekatere vrste preferirajo prvi tip vremena, druge drugi, aktivnost preostalih pa je neodvisna od vremena. Tako se lahko dnevi glede živalske aktivnosti med seboj razlikujejo, spreminjanje njihove aktivnosti tekom dneva pa ni odvisno samo od dela dneva ampak tudi od spremenljivosti vremena. Največ sprememb živalske aktivnosti v enem dnevu je ob spremenljivem vremenu, ko se izmenjavajo suha in sončna obdobja ter plohe in nevihte. Kontrast aktivnosti je tudi ko deževnemu jutru sledi sončno popoldne, še bolj pa kadar sončnemu dopoldnevu sledi deževno popoldne.

Ptičje oglašanje je najživahnejše v jutranjih urah, zato je to najoptimalnejši del dneva za popis čim večjega števila vrst, ker jih največji delež lahko prepoznamo po oglašanju in nam jih ni treba videti oz. iskati. Izjema so nočne vrste ptic, kot so sove in ležetrudniki, pri katerih je vsa aktivnost vključno z oglašanjem skoncentrirana na nočni čas. Preostale dnevno aktivne vrste se kot omenjeno najglasneje in najštevilčneje oglašajo v jutranjih urah, preostali del dneva pa jih lahko marsikje naključno opazimo ko se gibajo po svojem habitatu, na primer med iskanjem hrane. Pri ptičjem oglašanju je značilno da je vrhunec oglašanja predvsem v jutranjih (ko se dnevne živali prebudijo), ne pa toliko v večernih urah v nasprotju z večino preostalih živalskih aktivnosti, ki imajo v takih primerih dva enakovredna vrhunca – jutranji in večerni. Čez dan se pri oglašanju vseh ptic na nekem območju pogosto lahko izmenjujejo obdobja z bolj aktivnim oglašanjem več vrst in tista ko se jih zelo malo oglaša in je precej tiho, v vsakem primeru pa ni več tako živahno kot zjutraj. Na aktivnost večine ptic vreme nima večjega vpliva. Je pa res da v dežju letijo manj kot v suhem vremenu. Ujede, ki krožijo nad okolico (na primer kanja) pri lovu preferirajo suho in vsaj deloma sončno, saj si med letom pomagajo s termiko. Mnoge močvirske vrste pa lahko številčneje opazimo ob deževnem ali vlažnem in mokrem vremenu. Takrat se zberejo v močvirnatih habitatih ter na travnikih ali poljih in iščejo hrano, opazimo jih lahko tudi v večjem številu. Nekatere ptice, kot so lastovke pogosto najštevilčneje lovijo ob spremembah vremena.

Večina ptičjih vrst ima glavnino aktivnosti podnevi ali pa zjutraj in zvečer, pri sesalcih pa je nasprotno večina vrst aktivna pretežno ponoči. Prav tako so mnoge vrste aktivne v jutranjem in večernem času, dnevne vrste pa so v manjšini. To povezujemo z dejstvom da živijo sesalci dokaj skrito življenje, zato jih redko naključno opazimo in jih je potrebno iskati ali slediti. Zato pa pogosto opažamo različne sledi njihove prisotnosti in aktivnosti. Pomemben dejavnik k pretežno nočni aktivnosti sesalcev je tudi dejstvo da so sposobni lastne regulacije telesne temperature. Sesalci živeči v tleh so nam večino časa skriti (mnogi glodavci, rovke in krti, ipd.). Rastlinojeda divjad se najpogosteje pase v jutranjih in večernih urah. Najbolj opazni med sesalci ponoči so netopirji, ko postanejo najbolj prisotna skupina živali na nebu v nasprotju s pticami podnevi. Podnevi najpogosteje naključno opazimo srne in veverice. Srne so naštevilčnejša vrsta kopitarjev in na splošno večjih rastlinojedih sesalcev. Veverice pa so najštevilčnejša izmed manjših gozdnih vrst sesalcev aktivnih podnevi. Preferenca glede vremena je pri sesalcih manj pomemben dejavnik kot pri ostalih skupinah.

Plazilci so najbolj opazni v jutranjih in dopoldanskih urah ko se sončijo na odprtih mestih. Čez dan med vročino so pogosto skriti v rastlinju ali pod skalami, najpogosteje pa predvsem kuščarice opazimo, ko se nam umaknejo kadar se nahajajo tik ob poti, po kateri hodimo. Hrano in se gibajo predvsem v jutranjih (ko se po sončenju dovolj segrejejo) in večernih urah, saj so temperature za njihovo aktivnost takrat najbolj ugodne, ker niso zmožni lastne regulacije telesne temperature. Večini plazilcev bolj ustreza suho in sončno vreme. To najmanj velja za kače, ki se pogosto zadržujejo ob ali v vodi, na primer belouške in kobranke. V izraziti poletni vročini so najbolj aktivni zjutraj in zvečer, čez dan pa se tudi oni zadržujejo na senčnih mestih.

Dvoživke so najbolj aktivne zvečer in v mraku, ko je tudi njihovo oglašanje med spomladanskim parjenjem najglasnejše. Čez dan najlažje opazimo zelene žabe in urhe, ki večino časa preživijo v vodi ali njeni bližini. Zelene žabe se pogosto sončijo ob robu vodnih površin in poskačejo v vodo, ko hodimo tam mimo. Dvoživke preferirajo vlažno in mokro vreme. Najmanj so od tega iz zgoraj omenjenega razloga odvisne zelene žabe, urhi in pupki (ti prav tako večino časa preživijo v vodi, a niso tako opazni). Najbolj je ta preferenca izrazita pri močeradih, ki jih čez dan opazimo predvsem ob deževnem ali oblačnem in vlažnem vremenu, saj so občutljivi na visoke temperature.

Žuželke se po aktivnosti v večini delijo na nočno in dnevno aktivne vrste. Vrst, ki bi bile aktivne celotno obdobje in ne bi preferirale dneva ali noči, je malo. Tudi pri žuželkah, ki se pretežno gibajo z letom je pomembno, da se segrejejo preden vzletijo, vendar je pri njih bolj pomembno da preferirajo suho vreme za let kot vlažno. Običajno v mokrem, še posebej deževnem vremenu mirujejo, vzletijo pa ko se jim krila dovolj posušijo, zato jih večino dneva vidimo letati v suhem vremenu. Enako velja za nočno aktivne vrste. Dnevno aktivne vrste nimajo krajšega obdobja dneva, na katerega bi bila skoncentrirana njihova aktivnost, letajo preko celega dneva. Običajno takoj zjutraj še ne vzletijo, ker se jim krila sušijo od jutranje vlage, zvečer pa prenehajo letati. Je pa lahko nekoliko povečana aktivnost sredi dopoldneva in ponovno sredi popoldneva in nekoliko manj v največji vročini sredi dneva. Pri tem so v letu prepoznavni predvsem predvsem metulji in kačji pastirji, preostale skupine (številčni predvsem dvokrilci in kožekrilci) pa so težje natančneje določljive. Večina hroščev se giba po tleh ali vegetaciji, nekaj vrst pa je tako dnevnih kot nočnih aktivnih tudi v letu. Ker večina žuželk za let preferira suho vreme, jih je največ ob sončnem vremenu. Ob oblačnem vremenu je pomembno če je vmes vsaj nekaj sončnih žarkov ali krajših sončnih obdobij. Najmanjši vpliv ima kasnejše oblačno vreme v primeru sončnega jutra in začetka dopoldneva. Ob deževnem vremenu žuželke letajo zelo poredko, saj jih dežne kaplje močno ovirajo. Aktivnost žuželk, ki se običajno gibajo po tleh, je manj odvisna od vremena, tudi njim pa manj ustreza dež. Kobilice pa prav tako preferirajo suho in sončno vreme.

Aktivnost preostalih nevretenčarjev (na kopnem med njimi opazimo največ pajkovcev) je praviloma najmanj odvisna od dela dneva oz. jih pogosto lahko opazujemo ves dan, njihova številčnost pa je naključna. Bolj je njihova aktivnost pri nekaterih vrstah lahko odvisna od vremena. Kopenski polži na primer preferirajo vlažno in mokro vreme, zato jih takrat lahko opazimo bistveno več kot ob suhem vremenu. Aktivnost pajkov je manj odvisna od vremena, manj jih opazimo predvsem ob izraziteje deževnem vremenu.

V naslednjem prispevku pa nekaj o pomenu vegetacije in fenologije za biodiverziteto.